Študentski projekti
Menu
Študentski projekti
Fakulteta za zdravstvene vede v Celju je v preteklih letih izvajala več projektov v okviru razpisov »Študentski inovativni projekti za družbeno korist« ter »Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/23«.
V tovrstnih projektih sodelujejo študenti, visokošolski učitelji in strokovnjaki iz lokalnega okolja. Tako razvijajo dobre prakse in inovativne oblike učenja za razvoj kompetenc in pridobivajo praktične izkušnje.
Projekt Holistični pristop k rehabilitaciji oseb z zapleti covid-19
Fakulteta za zdravstvene vede v Celju je bila uspešna na javnem razpisu Projektno delo za pridobitev praktičnih izkušenj in znanj študentov v delovnem okolju 2022/2023 s projektom Holistični pristop k rehabilitaciji oseb z zapleti Covid-19.
Čas izvajanja projekta: od 3. januar 2023 do 15. julij 2023.
Opis projekta
Namen projekta je bil oblikovati učinkovit program rehabilitacije za osebe po dolgotrajnem obolenju s COVID-19, ki so imeli post-covidne simptome in zaradi teh zmanjšano fizično moč, težave s koncentracijo, kronično utrujenost in druge simptome. Rehabilitacijski program naj bi omogočil podporo pri spreminjanju vedenjskih navad povezanih z zdravjem in bo uporaben tako v podporo zdraviliškemu zdravljenju in turizmu ter tudi vsakdanjemu življenju oseb, ki so prebolele COVID-19.
Rehabilitacija po podaljšanem prebolevanju COVID-19 je še vedno aktualna, s tem se namreč srečuje več kot 10 odstotkov prebolevnikov COVID-19. Problematika ne ostaja le na ravni posameznika, temveč ima razsežnosti na področju šolstva, zdravstva, gospodarstva, politike, ekonomije in drugih družbenih struktur.
Pri izvedbi projekta so sodelovali študenti zdravstvene nege, fizioterapije, grafičnih in interaktivnih komunikacij ter turizma. Za izvedbo projektnih aktivnosti smo se povezali s Termami Olimia d.d.
Rezultati projekta
S pregledom virov smo ugotovili, da je rehabilitacija po koronavirusni bolezni pomemben proces, s katerim lahko pomagamo posameznikom pri okrevanju in vrnitvi optimalnega zdravja. Na podlagi pregleda incidence koronavirusne bolezni pa ocenili, da je v Savinjski regiji smiselno razmišljati o oblikovanju programa za usmerjeno rehabilitacijo oseb z dolgotrajnimi znaki koronavirusne bolezni.
Cilj drugega delovnega sklopa je bil oblikovati osnutek pestrega in raznolikega v osebo usmerjenega programa rehabilitacije po koronavirusni bolezni.
V okviru tretjega sklopa je sledilo dokončno oblikovanje vsebin programa rehabilitacije po koronavirusni bolezni za splošno populacijo ter testiranje na manjši skupini ciljne populacije v zdravilišču. Vse načrtovane aktivnosti so bile izvedene. Z izvedbo programa so bili zadovoljni tako udeleženci programa kot tudi študenti. Ti so pridobili znanja na področju timskega dela, novih razširjenih vsebin skrbi za zdravje, uporabe digitalnih tehnologij za izdelavo fotografij, filma ter nenazadnje materialov za pripravo vsebin za izvedbo delavnic.
Po izvedenih delavnicah so študentke pripravile kratek webinar (dostopen na https://projektholizem.wixsite.com/holizem), ki predstavlja opomnik za izvedbo vsakdanjih vaj za krepitev dihalnih mišic, gibljivost in moč mišic ter kratko usmeritev v načela zdrave prehrane ter opomnik za skrb na področju duševnega zdravja.
Diseminacija rezultatov projekta
Diseminacija rezultatov projekta se je začela že z vključevanjem različnih strokovnjakov zaposlenih v Termah Olimia v delavnice kot slušatelje in kot soustvarjalce vsebin.
Študentke so pripravile prispevke s predstavitvijo projektnih aktivnosti, ki so bili objavljeni v: Termalniku (interni časopis Term Olimia in Term Tuhelj), Utripu, časopisu Celjan in časopisu Novi tednik.
Z diseminacijo projektnih rezultatov nadaljujemo tudi po formalnem zaključku projekta, saj izvajamo predstavitev aktivnosti projekta v zdravstvenih in socialnih zavodih s katerimi Fakulteta za zdravstvene vede v Celju sodeluje pri izvajanju kliničnega usposabljanja (okrog 40 zdravstvenih in socialnih zavodov).
Sodelujoči v projektu
V projektu so sodelovali pedagoški mentorici iz Fakultete za zdravstvene vede v Celju: doc. dr. Tamara Štemberger Kolnik ter viš. pred. dr. Andreja Hrovat Bukovšek ter pedagoška mentorica iz Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Helena Gabrijelčič Tomc.
V projektu je sodelovala tudi strokovna mentorica iz Term Olimia d.d. Jasna Žerak.
Pri izvedbi projekta so sodelovale tri študentke zdravstvene nege (Fakulteta za zdravstvene vede v Celju), dve študenti fizioterapije (Alma Mater Europaea), dve študentki grafičnih in interaktivnih komunikacij (Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani) ter ena študentka turizma (Fakulteta za turistične študije – Turistica, Univerza na Primorskem).
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
Projekt TRANDIA
Visoka zdravstvena šola v Celju je bila uspešna na razpisu Študentski inovativni projekti za družbeno korist s projektom Optimizacija transporta pacientov na diagnostične preiskave v Splošni bolnišnici Celje.
Čas izvajanja projekta: od 14. maja 2020 do 13. septembra 2020.
Opis projekta
Splošna bolnišnica Celje (v nadaljevanju SBC) je s 709 posteljami tretja največja bolnišnica v Sloveniji in gravitacijsko pokriva od 180.000 do 280.000 prebivalcev Savinjske (statistične) regije. V zadnjih letih se v SBC soočajo s pomanjkanjem kadra zdravstvene nege, ki je posledica tako povečanih potreb kot tudi odhodov zaposlenih iz bolnišnice zaradi neugodnih delovnih razmer.
Pacienti v SBC so v okviru procesa bolnišnične obravnave vsakodnevno napoteni na diagnostične preiskave na radiološki oddelek. Na diagnostike prihajajo pacienti iz 20 bolnišničnih oddelkov, ki so različno oddaljeni od radiološkega oddelka. Sedanja organizacija naročanja in transporta pacientov ima za posledico čakanje pacienta s spremljevalci na preiskavo pred vrati posamezne diagnostike. Staranje populacije pacientov in njihova polimorbidnosti pa vodi v stalno večanje števila diagnostičnih preiskav.
Rezultati projekta
Sodelujoči študenti so, pod mentorstvom pedagoških in strokovnega mentorja, pregledali literaturo in spletne vire na temo rešitev transporta pacientov v bolnišnicah z obravnavnih vidikov. Nato je bil izdelan posnetek stanja obstoječih transportov z oddelkov na posamezne diagnostike in analiza uporabljenih transportnih sredstev. Pri tem smo analizirali vrste transportov ter spremstva pacientov glede na njihovo zdravstveno stanje in zahtevnost diagnostičnega postopka, analizirali transport in premeščanje pacientov z ergonomskega vidika ter preverjali, ali je pacientom zagotovljeno ustrezno dostojanstvo ob transportu in čakanju na diagnostične preiskave. Cilj posnetka stanja je bil ugotoviti prednosti in slabosti obstoječega stanja transportov in predlagati izboljšave, na podlagi študija literature in spletnih virov.
Ko bodo rezultati projekta uvedeni v prakso (po koncu izrednih razmer v bolnišnici zaradi epidemije korona virusa) bodo doseženi naslednji učinki:
– zmanjšanje časa transporta s pravočasno pripravo pacientov na posameznem bolnišničnem oddelku na transport,
– večja učinkovitost transporterjev zaradi izboljšane komunikacija med deležniki z uvedbo t.i. pagerjev (preprečevanje možnosti napake v transportu – transport pacientov v napačno ambulanto, dnevni prihranek časa transporta do 30 minut, izničen čas čakanja pacientov pred ambulanto na preiskavo),
– kadrovski in finančni prihranki z uvedbo novih transportnih sredstev in pripomočkov,
– povečanje varnosti pri delu, ohranjanje delovne sposobnosti zaposlenih, manj bolečin in poškodb, izboljšanje kakovosti življenja zaposlenih, izboljšanje odnosov med zaposlenimi z uvedbo ergonomskih principov pri transportu in premeščanju pacientov,
– kakovostnejša obravnava pacientov in rast ugleda bolnišnice v lokalnem in nacionalnem prostoru z zagotavljanjem takšne obravnave pacientov, ki zagotavlja njihovo dostojanstvo.
Diseminacija rezultatov projekta
Ugotovitve projekta, skupaj s priporočili za izboljšanje stanja smo predstavili vodstvu Splošne bolnišnice Celje. Informacije o projektu so bile na pobudo financerja projekta, Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS, objavljene tudi v časniku Delo in Svet 24.
Sodelujoči v projektu
V projektu sta sodelovala pedagoški mentor iz VZŠCE viš. pred. dr. Roman Parežnik in pedagoška mentorica doc. dr. Brigita Gajšek iz Fakultete za logistiko UM, strokovna mentorica iz Splošne bolnišnice Celje mag. Hilda Maze ter sedem študentov, in sicer: dva študenta zdravstvene nege (Visoka zdravstvena šola v Celju), dva študenta logistike sistemov (Fakulteta za logistiko UM), študentka managementa znanja (Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne vede), študentka fizioterapije (Zdravstvena fakulteta UL) ter študentka psihologije (Filozofska fakulteta UM).
Projekt AED – Celje
Visoka zdravstvena šola v Celju je bila uspešna na razpisu Študentski inovativni projekti za družbeno korist s projektom Lokacija in dostopnost do avtomatskih zunanjih defibrilatorjev v Mestni občini Celje.
Čas izvajanja projekta: od 18. marca 2019 do 17. julija 2019.
Opis projekta
V Sloveniji vsako leto doživi srčni zastoj okoli 1.600 ljudi, v Mestni občini Celje pa okoli 40 do 50. Pri nenadnem srčnem zastoju, ki se zgodi izven zdravstvenih ustanov, so običajno prisotni laiki, veliko manj verjetno je, da je takoj na voljo zdravstveno osebje z ustrezno opremo. Čim zgodnejša uporaba avtomatskih zunanjih defibrilatorjev, s katerim opravimo ponovno vzpostavitev učinkovitega srčnega ritma, je pomemben člen t.i. verige preživetja, ki lahko edina ponovno vzpostavi delovanje srca. AED-ji bi morali biti nameščeni na tistih mestih, kjer se zadržuje večja populacija ljudi (npr. kulturni domovi, trgovski centri, športne dvorane, mestna središča, ipd). Podatki o lokacijah defibrilatorjev (AED baza Slovenije) so sicer na voljo na spletu, a seznam ni popoln in se ne posodablja, po drugi strani pa zaradi stresne situacije za udeležene, ni ustrezna oblika pridobivanja informacij.
Rezultati projekta
V okviru projekta je bilo popisanih 62 AED-jev v Mestni občini Celje, skladno s protokolom Dispečerske službe zdravstva Slovenije. Ugotovljeno je bilo, da so le redki med njimi povsem pravilno označeni (z AED nalepko, 3D označevalno tablo in prometnim znakom) ter javno in neprekinjeno dostopni (24 ur dnevno). Študenti so ob popisovanju defibilatorjev med laično javnostjo izvedli tudi anketo o poznavanju lokacij in uporabe defibrilatorjev. Ugotovili smo, da je poznavanje lokacij, predvsem pa znanje o pomenu in uporabi AED-jev, med laično javnostjo relativno slabo.
Zaznani so bili tudi nekateri ožji deli oz. lokacije v Mestni občini Celje, kjer defibrilatorjev ni, kot sta npr. območje Mestne četrti Nova vas (spalno naselje) ter celjsko mestno pokopališče.
Študenti so pripravili zemljevid z vnesenimi vsemi lokacijami AED-jev v MOC ter podrobnimi podatki (točen naslov, mikrolokacija AED-ja, dnevna urna dostopnost) ter pripravili predloge vsebine in lokacij različnih informacijskih tabel (samostojno stoječe informacijske table v posameznih ožjih delih občine, table na avtobusnih postajališčih, na sedežih mestnih četrti in krajevnih skupnosti …).
Diseminacija rezultatov projekta
Ugotovitve projekta, skupaj s priporočili za boljše označevanje in dostopnost do AED-jev, smo posredovali pristojni službi Mestni občini Celje.
Veliko pozornost smo posvetili tudi obveščanju javnosti. Oblikovali smo slogan: Ko se ustavi srce, poišči AED – AED ponovno požene srce. 27. 6. 2019 smo pripravili zaključni dogodek na katerega smo povabili zainteresirano javnost (predstavnike MOC, mestnih četrti in krajevnih skupnosti, člane koronarnega kluba, zdravstvene inštitucije, dispečersko službo, gasilska društva, ipd.) in kjer smo udeležencem predstavili rezultate dogodka. Vzpostavljena je bila FB stran projekta – AED v Celju, kjer zainteresirano javnost obveščamo o lokacijah AED-jev v Celju in o pomembnosti pravočasnega oživljanja. Projekt je bil medijsko odmeven, o njem je poročala RTV Slovenija, prispevek je bil objavljen na lokalnem Radiu Celje ter v tiskanih medijih: Večeru, Novem Tedniku, Celjanu ter Našem času.
Sodelujoči v projektu
V projektu so sodelovali pedagoški mentor iz VZŠCE viš. pred. dr. Roman Parežnik, strokovna mentorica iz Koronarnega kluba Celje ga. Sonja Urbancl ter šest študentov, in sicer: dva študenta zdravstvene nege (Visoka zdravstvena šola v Celju), dva študenta logistike sistemov (Fakulteta za logistiko, UM), ena študentka managementa znanja (Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne vede.
